Novice
NI VSAK OMET SANIRNI OMET, prav tako ni vsak sanirni omet sušilni omet
30. September 2021
Ko se spopadamo z reševanjem posledic kapilarne vlage, prej ali slej naletimo na dilemo, kakšen omet izbrati. Ker je cenovna razlika med klasičnim in sanirnim ometom velika, je velika tudi skušnjava vgraditi čim cenejši omet. Pričujoči članek nam bo v pomoč pri razumevanju problematike in razlike med navadnimi ometi in ometom, ki nam lahko to problematiko reši.
PROBLEM
Vlažni in solni madeži na površini fasade, razpadanje in odpadanje ometa, razvoj glivic in plesni, izguba toplotnoizolacijskih lastnosti zidu.
Slika 1,2: Značilne poškodbe, ki jih povzroči kapilarna vlaga
VZROK
Zidovi naših domov so običajno zgrajeni iz poroznih mineralnih materialov (opeka, kamen, malta), katerih struktura je prepredena z drobnimi kapilarami. Voda lahko na račun svoje površinske napetosti potuje po teh kapilarah v poljubni smeri (tudi navpično navzgor) do višine, ki je odvisna od dimenzije kapilar in koncentracije vlage. Pri gradnji domov se pred dvigom kapilarne vlage po nosilnih zidovih zaščitimo z vgradnjo horizontalne hidroizolacije tik nad temeljem. V mnogih primerih je vgradnja te hidroizolacije pomanjkljiva, nepravilna, pri starejših objektih pa horizontalne hidroizolacije ni, kar pomeni, da ima kapilarna vlaga prosto pot po zidu navzgor.
POSLEDICA
Kapilarna vlaga sproža številne škodljive posledice za samo gradbeno substanco in konstrukcijo. Prva očitna posledica je, da vlažni zidovi zaradi visoke toplotne prevodnosti vode izgubijo svoje toplotnoizolativne lastnosti. To nas neposredno udari po žepu, saj moramo vlažen zid bistveno bolj ogrevati. Druga neugodna posledica kapilarne vlage pa je tista, ki je najbolj očitna in nas tudi najbolj moti: Vlažni in solni madeži na zidu ter odpadanje ometa. Kapilarna vlaga namreč po kapilarah zidu in ometa ne potuje sama. S seboj nosi v vodi topne soli, ki niso le soliter (KNO3), kot mnogokrat zmotno mislimo, temveč tudi kloridi, sulfati in druge soli, ki se nahajajo v zemlji oziroma gradbenem materialu. Kapilarne sile vlago, odvisno od finosti kapilar in koncentracije vlage, potisnejo po zidu navzgor do neke določene višine. Na tej višini se kapilarna vlaga posuši v okolico, če so za to dani pogoji (vlažnost okolice nižja od vlažnosti zidu). Pri tem prihaja do prehajanja v vodi raztopljenih soli iz tekočega v trdno stanje, oziroma, do tako imenovane kristalizacije. Soli imajo v trdnem agregatnem stanju večji volumen, kot v tekočem, kar povzroči nastanek velikih kristalizacijskih pritiskov. Ti pritiski so podobni pritiskom, ki nastanejo pri zmrzovanju vode. Vsi vemo, kaj se zgodi, če v zmrzovalniku pozabimo steklenico piva. Nekaj podobnega se zgodi z ometom na višini, na kateri pride do izsuševanja kapilarne vlage. Posledica je značilna slika poškodb, katero srečujemo na številnih objektih in se pojavljajo tako na zunanji, kot tudi notranji strani zidu pretežno v območju podzidka (cokla).
Soli, ki izkristalizirajo na površini ometa, pa ne povzročijo samo odpadanje ometa, temveč zaradi svoje higroskopičnosti pripomorejo k nadaljnjemu navlaževanju ometa z vlago iz zraka in s tem posledičnemu širjenju vlage naprej po ometu in zidu. Kot že omenjeno, vlažen omet oziroma zid, ne predstavlja nobene toplotne izolacije, saj je voda odličen prevodnik toplote. Ker zaradi tega površinska temperatura zidu pade, se lahko pojav kapilarne vlage škodljivo nadgradi še s pojavom kondenzne vlage in posledično razvojem glivic in plesni. Ni potrebno posebej poudarjati, da glivice in plesni na notranjih stenah naših domov bistveno znižujejo kakovost bivanja, saj lahko povzročijo obolenja dihal, astmo in alergije.
Kondenzna vlaga je velikokrat dodatna škodljiva posledica, ki nastane na površini zidu, ki se je zaradi kapilarne vlage še bolj ohladila, kot preostale površine. Velikokrat pa se kondenzna vlaga in posledičen razvoj glivic in plesni pojavi neodvisno od kapilarne vlage. Ker je reševanje problema kondenzne vlage povsem drugačno, kot reševanje problema kapilarne vlage, moramo ta dva pojava znati razlikovati. Kdaj gre torej izključno za problem kondenzne vlage? Ko opazimo vlago, glivice in plesni na očitnem toplotnem mostu, to je na mestu, kjer je zaradi nepravilno rešenega detajla toplotne izolacije priključka, preboja, vogala, okenske špalete, omarice za roloje, ležišča betonske plošče, nadaljevanja AB plošče v balkonsko ploščo, cevnih napeljav v stene ipd., del površine stene lokalno hladnejši od preostale površine. Ko se neugodni pogoji seštejejo, zadošča že temperaturna razlika ene ali dveh stopinj Celzija, da na taki površini pride do izločanja kondenzne vlage. S seštevanjem neugodnih pogojev imamo v mislih visoko relativno zračno vlago ob hkratnem nezadostnem prezračevanju. Na ta način nastanejo ugodni pogoji za razvoj glivic in plesni. Ta problem rešujemo s toplotno izolacijo toplotnih mostov (zunanjo ali notranjo) in vzpostavitvijo ustreznega sistema prezračevanja.
REŠITEV
K reševanju težav s kapilarno vlago moramo vedno pristopiti sistemsko, saj gre pogosto za kompleksno sobivanje različnih vzrokov, ki so privedli do končne slike škode. Kapilarna vlaga namreč ni edina vrsta vlage, ki lahko prodre v objekt in nam povzroči opisane težave. Pred sanacijo moramo torej objekt pregledati z vseh zornih kotov, da bi ugotovili vse morebitne vzroke navlaževanja. Eden od prvih ukrepov je pregled funkcije odvajanja meteorne in talne vode od objekta. Že tako enostavna stvar, kot je zamašeni žleb na strehi, nam lahko povzroči zamakanje fasade. Podobno težavo imamo, če objekt nima funkcionalnega drenažnega sistema, ki bi odvedel meteorne in talne vode stran od temeljev. Ko ugotovimo vzroke zamakanja, moramo preveriti nastalo škodo. To ugotovimo z merjenjem vlage v zidu in z ugotavljanjem višine kapilarnega dviga. Ni namreč vseeno, kakšen procent vlage v zidu imamo in do katere višine se je kapilarna vlaga uspela dvigniti. Glede na resnost poškodb se odločimo za način sanacije. Pri močno navlaženih objektih, je edini pravilni način sanacije kombinacija prekinitve kapilarnega dviga in vgradnja sanirnega (sušilnega) ometa. Pri objektih z nižjo stopnjo navlaženosti, lahko problem kapilarne vlage reši že sam sanirni omet, ki pa mora imeti posebne lastnosti za učinkovito in dolgotrajno delovanje (Hydroment sušilni omet, Murexin d.o.o. Puconci).
SUŠILNI OMET
Če smo pravilno ugotovili vse vzroke navlaževanja objekta, je lahko sanacija v celoti učinkovita, oziroma je mogoče vzpostaviti prvotno suho stanje objekta. Dandanes obstajajo na trgu številni sistemi sanacije kapilarne vlage, kateri so vsak po sebi specifični in zahtevajo podrobno preučitev, preden se za njih odločimo. Pri odločitvi nam bi morale biti osnovno vodilo reference, katere so živi dokazi o delovanju oziroma nedelovanju posameznih sistemov.
V podjetju Murexin d.o.o. se lahko pohvalimo z 28 let starimi referencami. Pred 28 leti (takrat še kot Kema Puconci) smo namreč na trg plasirali sušilni omet Hydroment, ki je postal sinonim za enostavno in učinkovito rešitev problema s kapilarno vlago. Številna župnišča, cerkve, grajska poslopja kakor tudi nešteto saniranih individualnih objektov v praksi predstavljajo zgodba o uspehu Hydromenta.
RAZLIKA MED SANIRNIM OMETOM IN OMETOM ZA SPLOŠNO RABO
Na prvi pogled so si zahteve za obe vrsti ometa podobne, a za poznavalca skrivajo bistveno razliko, ki pomeni razliko med brezhibno suho fasadno površino in vlažnim ometom, ki razpada in odpada zaradi kristalizacije vodotopnih soli v njegovi strukturi.
Omet, ki izpolnjuje zahteve standarda za klaso R, torej sanirni omet, mora biti sposoben omejene vodovpojnosti, ki dovoljuje kapilarni vlagi, da v njegovo strukturo por prinaša in odlaga vodotopne soli, obenem pa mora imeti tudi zadostno paropropustnost, da je sposoben prepuščati vlago skozi svojo strukturo in s tem omogočeno izsuševanje zidu. Da omet na vlažnem, pogosto starem zidu ne bi deloval destruktivno, mu zahteve standarda navzgor omejujejo tlačno trdnost. Obenem standard določa minimalno tlačno trdnost ometa, saj le omet s tlačno trdnostjo višjo od 1,5 N/mm2 vzdrži kristalizacijske pritiske soli, ki se obetajo med skladiščenjem soli v njegovo strukturo por.
Po drugi strani, zahteve za navadni omet za splošno rabo razreda GP omogočajo poljubno vodovpojnost, ki seveda omogoča kapilarni vlagi, da prodre skozi celotno strukturo ometa in na njegovo površino, kar se v praksi odraža z vlažnimi in solnimi madeži na površini. Zahteve za paropropustnost pri ometih razreda GP ni. Omet je glede tega lahko popolnoma parozaporen, kar v praksi pomeni, da se bo vsebnost vlage v zidu skoncentrirala in kapilarno dvignila više po zidu. Ker za razred GP ni nobene omejitve glede tlačnih trdnosti, je lahko omet ali premehak, da bi se lahko spopadel s kapilarno vlago, ali pa pretrd za zagotavljanje reverzibilnosti (možnosti odstranitve s starega zidu brez škode za zid), ki je zelo pogosta zahteva pri objektih, ki so naša kulturno-zgodovinska dediščina.
Slika 3: Mikroskopsko povečan prerez strukture klasičnega sanirnega ometa razreda R. Kapilarna vlaga transportira vodotopne soli v porozno strukturo ometa. Ko se pore zasitijo s solmi, klasični sanirni omet preneha delovati, oziroma razpade podobno, kot vsak običajen omet.
RAZLIKA MED SANIRNIM OMETOM IN SUŠILNIM OMETOM HYDROMENT
Ni vsak omet sanirni omet. Prav tako ni vsak sanirni omet sušilni omet. Delovanje našega sušilnega ometa HYDROMENT se podreja elementarnim zakonom narave. Po zakonih difuzije se snovi gibljejo od mesta z višjo koncentracijo na mesta z nižjo, dokler se ne vzpostavi ravnotežje. Vzporedno temu pa, brez zunanjih vplivov, poteka temperaturna izravnava. Prenešeno v prakso sanirnih ometov to pomeni: Presežna vlaga v zidu pritiska, pod vplivom obeh zakonov, proti površini zidu, da bi se pomešala s toplim in suhim okolišnjim zrakom. Celoten sistem teži k temperaturnemu in koncentracijskemu ravnotežju. Sušilni omet HYDROMENT podpira to naravno izmenjavo s svojimi približno 30 % vsebovanimi in med seboj z najfinejšimi kapilarami povezanimi zračnimi porami.
Temperaturna in koncentracijska izmenjava nastopi natanko na mestu, kjer se stikata zid in omet – v aktivnem področju izhlapevanja, ki ga tvori HYDROMENT. Navzven prodirajoča voda skozi ozke kapilare ne more prehajati v tekoči obliki. Naravni tok zraka skozi plast ometa skrbi za sprostitev vezi vodnih molekul, katere lahko kot proste molekule, oziroma vodna para, prehajajo skozi zračne pore in fine kapilare HYDROMENTA in se na površini ometa dokončno pomešajo z okolišnjim zrakom.
Pri tem difuzijskem prenosu se transportira izključno čista voda. V materialu zidu naravno vsebovane soli ostanejo v raztopljeni obliki kot hidratizirani ioni v zidu, ne prehajajo v omet in ne povzročajo škode. Zaradi tega se kontinuirna difuzija iz zemlje dvigajoče se vlage nikoli ne zaustavi. V zidu ostala vlaga in postopno naraščajoča koncentracija soli, dolgoročno gledano, celo pripomoreta k boljši statiki sanirane stavbe.
Slika 4: Način delovanja sušilnega ometa Hydroment
Tekom teh trajajočih procesov ostaja omet trajno suh, saj pride do uparjanja vlage že na površini zidu. Omet HYDROMENT služi zgolj kot transportni medij za izmenjujočo se vodno paro. Zaradi tega garantirano ne prihaja do nevarnih področij toplo – mrzlo s kondenzno vlago in tvorbo plesni. S HYDROMENTOM ometani zidovi imajo torej vedno “čisti zrak” in zdravo klimo.
Slika 5, 6: Sanacija s sušilnim ometom Hydroment objektom vrača življenje
POVZETEK
V skoraj 30 našega aktivnega ukvarjanja s problematiko kapilarne vlage smo razvili učinkovite sisteme za vse stopnje problematike. Naš program za sanacijo kapilarne vlage danes tako obsega proizvode za ustavitev kapilarnega dviga z vrtanjem in vzpostavitvijo silikonske bariere, številne sanirne omete za različne stopnje vlažnosti, za ročni in strojni način vgradnje, sušilni omet za trajno razvlaževanje zidov brez vzpostavljanja blokade kapilarni vlagi, hidrofobne impregnacije mineralnih površin in še bi lahko naštevali. Seveda pa sami proizvodi še ne pomenijo uspešne in učinkovite sanacije. Bistvena je pravilna vgradnja. Zato je naša največja prednost hitro in strokovno svetovanje naših strokovnjakov neposredno na objektu in priprava obsežnih in natančnih navodil za posamezno sanacijo.
Slika 7: Postopek sanacije
Stanko Polajner
univ. dipl. inž. met.
Vodja razvoja Murexin d.o.o.
13. September 2022
Poslušaj Radio 1 in osvoji družinske počitnice v Prekmurju!
Poglej 13. September 2022Poslušaj Radio 1 in osvoji družinske počitnice v Prekmurju!
13. June 2022
Poslušaj Radio 1 in osvoji novo kopalnico za 10.000 EUR!
Poglej 13. June 2022Poslušaj Radio 1 in osvoji novo kopalnico za 10.000 EUR!
3. December 2021
Vlago v zidovih lahko odpravimo
Poglej 3. December 2021Vlago v zidovih lahko odpravimo
24. November 2021
Obisk ministra za infrastrukturo in ministra za gospodarstvo
Poglej 24. November 2021Obisk ministra za infrastrukturo in ministra za gospodarstvo
18. October 2021
Kremenovi peski, ureditev okolice z umetno travo
Poglej 18. October 2021Kremenovi peski, ureditev okolice z umetno travo
30. September 2021
NI VSAK OMET SANIRNI OMET, prav tako ni vsak sanirni omet sušilni omet
Poglej 30. September 2021NI VSAK OMET SANIRNI OMET, prav tako ni vsak sanirni omet sušilni omet
21. January 2021
Skupina izdelkov z EMICODE® oznako
Poglej 21. January 2021Skupina izdelkov z EMICODE® oznako
18. December 2020
Zmagovalna bela majica Tadeja Pogačarja s »Tour de France« potuje v Murexin
Poglej 18. December 2020Zmagovalna bela majica Tadeja Pogačarja s »Tour de France« potuje v Murexin
14. December 2020
Nagrajenci nagradne igre Murexin Kema Tour
Poglej 14. December 2020Nagrajenci nagradne igre Murexin Kema Tour
25. November 2020
V krogu najboljših pomurskih podjetij!
Poglej 25. November 2020V krogu najboljših pomurskih podjetij!
19. November 2020
Ponosni pokrovitelj ŽNK Pomurje Beltinci
Poglej 19. November 2020Ponosni pokrovitelj ŽNK Pomurje Beltinci
17. November 2020
V PODPORO SLOVENSKEMU ZDRAVSTVU
Poglej 17. November 2020V PODPORO SLOVENSKEMU ZDRAVSTVU
9. September 2020
powered by Borlabs Cookie